Štukature ali okrasne letve in ornamenti

Štukatura (ital.:Stucco) tudi štuk, na splošno predstavlja način krasitve arhitekturne lupine. Nov način krasitve je povzet po rimskih antičnih vzorih. Do popolnosti pa se je štukaterstvo razvilo v 17. in 18. stoletju, pri krasitvi posvetnih in cerkvenih stropov ter zunanjih in notranjih sten.
Najprej so štukaturo uporabljali kot cenejši nadomestek za kamen, kmalu pa so začeli izrabljati vse prednosti tega lahko obvladljivega materiala, iz katerega so izdelovali okvire stenskih slik, reliefne upodobitve, abstraktne ornamente in plastične poudarke obokov, sten ter drugih arhitekturnih delov.
Glavne sestavine za štukaturno maso so: gašeno apno, pesek, mavec in voda. Te sestavine so bile vedno dostopne in razmeroma poceni, zato je bila tehnika široko razširjena in uporabna v različne namene po vsem svetu. Štukatura predstavlja danes umetnostno zvrst, ki omogoča oblikovanje željene dekorativne zasnove na stenah in stropovih. V današnjem času je najpogostejši material za izdelavo štukatur mavec, stiripor ali polivretan s površinko obdelavo.